V Evropi je aktivnih prek 100 milijonov prostovoljk/prostovoljcev, ki s svojo solidarnostjo prispevajo k spreminjanju družbe. Raziskava, ki jo je leta 2006 objavil Eurobarometer, kaže da so 3 od 10 Evropejk/Evropejcev dejavni v prostovoljstvu in skoraj 80 % anketirancev meni, da so prostovoljske aktivnosti pomemben del demokratičnega življenja v Evropi.
O prostovoljstvu obstaja veliko predstav, definicij in tradicij. Skupno vsem širom Evrope pa je, da kjerkoli se ljudje – z namenom medsebojne pomoči, podpore tistim, ki jo potrebujejo, varovanja okolja, zagovarjanja človekovih pravic, ali pa spodbujanja dejavnosti, ki vsem ljudem zagotavljajo dostojno življenje – združujejo, s tem prispevajo k razvoju celotne družbe, kot tudi njih samih. Tako se okrepi tudi socialna povezanost.
Zakaj je prostovoljstvo pomembno
Zakaj je prostovoljstvo pomembno za Evropsko unijo
Na najosnovnejši ravni so prostovoljke/prostovoljci nosilci evropskih vrednot in ciljev, ki so zapisani v pogodbah, predvsem promocije socialne vključenosti, solidarnosti in aktivne participacije – njihove roke so tiste, ki dan za dnem udejanjajo te vrednote.
Na ta način prostovoljstvo prispeva k ustvarjanju evropske identitete, ki izhaja iz skupnih vrednot demokracije, solidarnosti in participacije. Promovira vzajemno razumevanje med ljudmi v družbi in širom Evrope ter spodbuja aktivno in odgovorno evropsko državljanstvo, kar predstavlja osrednji evropski ideal.
Na otipljivejši ravni je prostovoljstvo s svojo raznovrstnostjo nepogrešljivo na mnogih področjih politik EU:
Zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov ima prostovoljstvo pomembno vlogo pri doseganju strateškega cilja Evropske unije, da postane »najkonkurenčnejše in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo v svetu«, kot so sklenile države članice na Svetu EU marca 2000 v Lizboni.
Zakaj je Evropska unija pomembna za prostovoljstvo
Medtem ko je 30 % Evropjek/Evropejcev del prostovoljske »družine«, se 7 izmed 10 ljudi ne vključuje v prostovoljstvo. Za mnoge med njimi velja, da se v prostovoljstvo ne vključujejo zaradi ovir, kot so: pomanjkanje informacij o možnostih vključitve; pomanjkanje časa; pomanjkanje finančnih sredstev in občutek, da si prostovoljstva ne morejo »privoščiti«; negativna podoba prostovoljstva, izhajajoča še iz časa, ko se je prostovoljstvo dojemalo kot nekakšno »obvezno dolžnost«;, diskriminacija, nespodbudni zakonski predpisi in odsotnost pravnega statusa; pomanjkanje varstva za določena tveganja, do katerih lahko prihaja, vizumska politika za nedržavljane EU – če naštejemo le nekaj teh ovir.
Čeprav prostovoljke in prostovoljci za svoje prostovoljsko delo ne pričakujejo materialnega plačila, prostovoljske dejavnosti vseeno niso brez stroškov. Prostovoljstvo zato potrebuje in si zasluži namensko podporo vseh deležnikov – prostovoljskih organizacij, oblasi na vseh nivojih, podjetij – in spodbudno okoje politik, vključno z prostovoljsko infrastrukturo.
Medtem ko je EU v zadnjih letih vedno bolj pozorna na prostovoljstvo v vseh njegovih oblikah, samo še vedno zelo daleč od sprejetja primerne strategije in akcije na evropski ravni. Strategije, ki bi prepoznala, promovirala in spodbujala prostovoljstvo, da bi udejanilo vse svoje potenciale.